Nedelja, 08.05.2011 | Marian Wakounig
Grški dolg in njegove posledice
V zadnjih dneh so politiki vedno znova govorili o prestrukturiranju (Umschuldung) grškega dolga. Nobeden pa ne pove, kaj to pomeni. Prestrukturiranje (enostavno povedano) je lahko prostovoljno ali pa prisilno. Pri prostovoljnem prestrukturiranju dolga bi Grki upnikom ponudili nove obveznice in jih zamenjali s starimi. Za upnike pa se taka poteza splača samo takrat, če je obrestovanje teh novih obveznic višje.
Pri prisilnemu prestrukturiranju bi nam Grki grozili s tem, da bi se odpovedali plačevanju vsem tistim, ki ne bi bili pripravljeni starih obveznic zamenjati z novimi. To pa po logični poti privede do takozvanega defaulta, kar bi pomenilo, da bi upniki po vsej verjetnosti na mah odpoklicali vsa posojila, torej bi vse zapadlo v takojšne plačilo. Vzporedno s tem bi rating Grčije padel še nižje v klet (ne vem v katero?), prišlo bi do svežnja neprijetnih situacij:
a) kriza dolgov bi nalezla še druge države (na vsak način katastrofa za Irsko, Portugalsko in še druge ekonomsko šibke države)
b) upniki bi npr. od Grkov zahtevali višje rizične premije (pravzaprav brez limita navzgor)
c) inozemske banke bi grških obveznic ne mogle več uporabiti kot varnost za refinanciranje – npr. pri centralnih bankah (to bi na vsak način omajalo evropski finančni trg)
d) managerji fondov bi se skušali otresti grških obveznic itd., itd.
Čeprav je Grčija itak že na kolenih in ni v stanju, da bi sama vstala, sem prepričan, da bodo evropske države še naprej zažigale evre pod naslovom »solidarna pomoč Grčiji, Portugalski ter Irski«. Na ta način pa bo Evropa izgubila imidž denarne unije, ker se bo razvila v »transferno Unijo«. Edina možnost iz krize: totalne strukturne reforme na vseh področjih grške države - brez gnilih kompromisov.