Torek, 11.10.2011 | Marian Wakounig

Trajni popust grških dolgov

Izgleda, da se bo uresničil trajni popust grških dolgov. Banke, ki so kupovale grške obveznice, bodo izgubile milijarde.

Tak popust se v strokovnem jeziku imenuje »haircut«. To pomeni, da se dolžniku popustijo dolgovi, podobno, kot bi nekomu porezali lasje. Upniki, predvsem banke, investitorji ter države (s tem pa davkoplačevalci) bodo izgubili ogromno denarja, če pride do haircuta. Načrtovani haircut je zaradi tega precej sporen, saj lahko spravi kreditne inštitucije v precejšno zadrego. Problem vidim pri tistih bankah, ki imajo v svojih knjigah grške papirje, ki so danes pravzaprav brez vsake vrednosti. Veliko strokovnjakov smatra kljub temu omenjeni haircut kot edino možno varianto za grško preživetje. V Evropi trenutno diskutirajo o popustu v višni 60% terjatev.

Tudi Evropska centralna banka je v krizi masovno nakupovala grške državne papirje in je s tem bila slab vzgled. Čeprav sta nemška kanclerka Merkel ter francoski predsednik Sarkozy že večkrat napovedovala zagotovitev rekapitalizacije bank, do danes ni jasno, v kako smer se giblje evropski finančni svet pri reševanju evra.

Dosedanji komentarji:

08.11.2011 | Johannes Petar Štipšić

Čestitam to je verlo dobar komentar g. Wakouniga!

17.10.2011 | Joza Habernik

konec paradigme

Iz primera Grčije vidimo, da dolgovi držav EU niso več stoodstotno sigurni. Rating agenture so jih pred kratkim še kot take smatrale. Pravilno pa ni, da grški dolgovi nimajo več nobene vrednosti. Tržna vrednost med 40 in 60 % je še vedno dana, sicer bi jih nihče več ne kupoval ali prodajal. Tudi ECB jih kupuje.
Zato je tudi v Avstriji potrebno, da se znižajo državni dolgovi. Zdaj še vedno rastejo. Da se avstrijskemu finančnemu ministrstvu ne bi zgodilo tako kot grškemu. Izdal bi nove zadolžnice in nihče bi jih ne kupil…...

13.10.2011 | Felix Wieser

Dolgove in obveznosti bo treba plačati!!

V zadnjem desetletju se je že skoraj udomačila “huda gospodarska bolezen”, ki se glasi nekako takole: Zakaj bi delal in garal za tisoč ali tisočpetsto evrov, ko pa lahko z delnicami, skladi ali drugim finančnimi metodami zaslužim celo več. Tako zmotno gospodarsko razmišljanje so podpirali ponudniki finančnih storitev (Finanzdienstleister), nekatere banke, delno pa tudi države, ki so dovoljevale zadolževanje v tujih valutah.
V tranzicijskih državah se je ta bolezen še posebej razpasla, to vidimo tudi v Sloveniji.

Sedaj tudi vidimo kako se take zadeve lahko maščujejo, tu mislim na probleme avstrijskih in seveda tudi drugih bank na Madžarskem in v drugih državah.

Dragi Marian, vesel sem, da na tem blogu vedno znova opozarjaš na take in podobne teme, ki so zelo pomembne, saj se morajo od države, dežel, občin in seveda tudi posameznikov vsi zavedati, DA SE MORAJO DOLGOVI VEDNO DRAGO PLAČATI!!

SGZ - Slovenska gospodarska zveza - Slowenischer Wirtschaftsverband