Torek, 21.06.2011 | Karl Hren
Zanimive ocene na spletu
Priznati moram, da sem glede raznih strategij načeloma vedno skeptičen – preveč je takih, ki obležijo v predalčkih politikov in uradnikov – kaka implementacija pa izostane.
Osnovna strategija za razvoj EU v naslednji dobi se imenuje “Evropa 2020” in povedati je treba, da so vidni že prvi rezultati te strategije. Tako je uvedla ta strategija poseben sistem poročanja držav članic: države članice morajo letno podati poročila o ukrepih, ki jih podvzamejo za doseganje ciljev strategije (nacionalni reformni programi - NRP). Nato pride do pisnega ovrednotenja nacionalnih ukrepov s strani Evropske komisije, ki poda ustrezno stališče k NRP-ju. Medtem, ko je vsebina NRP-ja prestrukturiranje gospodarstva in odprava “ozkih grl”, ki otežkočajo gospodarsko rast, pa morajo države čalnice podati še posebno poročilo glede na razvoj javnega proračuna – program stabilnosti. Celoten mehanizem naj torej služi dejanski implementaciji strategije v posameznih državah poleg tega pa še posebej zaradi skupne valute omogoča razne ukrepe evropskih struktur.
Pred nekaj dnevi je Evropska komisija objavila svoja poročila k posameznim državam in ocenila predložene NRP-je. Zanimivo je tozadevno to, da s tem dobimo nek sistematičen pregled nad položajem in razvojnimi perspektivami vseh EU-držav. To omogoča resne primerjave in ocene, kako se razvijajo posamezne države. Vsa poročila so medtem objavljena na spletu in dostopna javnosti. Zanimiva so seveda predvsem tudi poročila za Avstrijo in Slovenijo. Poročilo glede Avstrije ugotavlja dobre makroekonomske podatke (stopnja delovno aktivnega prebivalstva, dober razvoj BDP, nizka stopnja brezposelnosti) hkrati pa tudi omenja potrebne strukturne reforme (vključevanje tujcev na delovnem trgu, izobraževalni sistem etc.). Glede Slovenije in njenega trenutnega makroekonomskega položaja je poročilo bolj kritično. Velik problem je tudi zadolženosti javnega sektorja. Tako bi se zadolženost Slovenije brez potrebnih strukturnih reform povečala od 38% v letu 2010 na 90% v letu 2020! Bolj ugodna je ocena komisije glede slovenskega izobražvalnega sistema – Slovenija ima npr. višji delež pri terciarni izobrazbi kot je povprečje EU. Zanimivo je tudi, da glede razlik pri plačah za moške in žene Avstrija sodi med države z največjimi razlikami – Slovenija pa je država z najmanjšo razliko. Hkrati skoraj ni nobene države v EU, ki bi imela med starejšim prebivalstvom tako malo delovno aktivnega prebivalstva, kot ga ima Slovenija.
Pod črto torej zanimive in resne analize, ki so kar v precejšnji meri skrb vzbujajoče. Jasno je, da brez temeljitih reform ne bo šlo – tako v Avstriji kot še posebej v Sloveniji. Vsa poročila najdete pod: http://ec.europa.eu/europe2020/tools/monitoring/recommendations_2011/index_en.htm
25.06.2011 | Marian Wakounig
Hvala za to informacijo
Karli,hvala za ta nenavadno zanimiv prispevek in za nadaljne informacije na spletu. Javni dolg Slovenije je zares zaskrbljujoč, samo se tam trenutno razprostira kolektivna histerija in demotivacija. Ne smemo pozabiti, da je javni dolg Avstrije v razmerju do BDP še znatno višji od slovenskega, samo smo zaradi tega zdaleč bolj “cool” kot Slovenci. Očividno kot stara država vemo in znamo, kako se izkopljemo iz krize. Kljub temu nimamo razloga do odpočitka, čaka nas velika upravna reforma.
Ali mi nekdo lahko obrazloži, zakaj imamo nad 2500 občin (največji del od teh je zadolžen, 9 zveznih dežel z napihnjenim upravnih aparatom, cel kup drugih javno-upravnih ustanov, nad 20 socialnih zavarovalnic itd…?
Če bomo postorili te domače naloge (če se bomo vsaj lotili teh reform), potem bomo imeli boljše izglede za bodočnost, predvsem za bodočnost generacij, ki bode prišle za nami.
Marian Wakounig