Blog

Davčne oaze so države oziroma otoki, ki slovijo po ohlapni zakonodaji ter slepoti za poreklo denarja in zgodovino ustanoviteljev, ki vlagajo v tamkajšnje banke oziroma ustanavljajo (navidezna) podjetja.

Davčne oaze so raznolike, vsem pa sta skupni dve značajni potezi: nizki davki ( včasih jih tudi sploh ni) in diskretnost, ki variira tudi do popolne tajnosti vseh podatkov. Zakonodaja je v teh državah pogosto pomanjkljiva in netransparentna.

Dolgo je za davčno oazo kot edina v Evropi veljala Švica, danes pa je seznam davčnih nebes oziroma »offshore finančnih centrov« že bistveno daljši.

Nasprotnikov ohlapnega boja zoper davčnim oazam je dovolj. Število še širi, tudi zaradi pandemije in posledično nastalega razkoraka med družbenimi sloji.

Boj proti davčnim oazam je tokrat, februarja 2021, celo na dnevnem redu srečanja evropskih finančnih ministrov. Nemška organizacija Oxfam, ki se kot mednarodna organizacija bori proti razsajajočemu siromaštvu naše družbe (https://www.oxfam.de/suche?s=steueroasen&), že leta kritizira malodušno strategijo EU v boju proti davčnim oazam. EU je sicer leta 2017 izdelala seznam držav z nizko podjetniško obdavčitvijo (tako zvani črni seznam ali pa »črna lista«), a pravzaprav ta seznam ni bil v stanju preprečiti bega v davčne oaze. Vemo, da mednarodni koncerni še danes nalagajo denar v teh državah. Tokrat pa je v EU celo sporno, ali bo Turčija prišla na ta črni seznam ali ne.

Vrhu tega načrtuje nemški finančni minister Scholz tako zvani obrambni zakon proti davčnim oazam (Steueroasen-Abwehrgesetz). Ta zakon naj bi osebam in podjetjem preprečil posle s podjetniki iz držav, ki se ne držijo mednarodnih davčnih standardov. Izhodišče za Scholzov zakon bo vsekakor črni seznam EU. Nekateri zahtevajo v Nemčiji precejšno zaostritev trenutne davčne zakonodaje. Ali bo ta trend uspešen ali pa ne, zavisi tudi od bodoče strategije evropskih držav.