Blog

Felix Wieser
Felix Wieser

PANDEMIJA POVEČUJE NEENAKOST

PANDEMIJA  POVEČUJE  NEENAKOSTI

V časih, ko mora veliko ljudi živeti in preživeti v nekem zaprtem krogu in so socialni kontakti omejeni, ljudi mučijo skrbi za gospodarsko preživetje. Trpijo za depresijo, kar vodi do dodatne izolacije in poslabšanja njihovega duševnega zdravja.

Nesolidarno postopanje pri razdeljevanju cepiva ter protislovno poročanje o posledicah cepljenja še dodatno stopnjuje nezaupanje prebivalstva v politične voditelje. Neprofesionalno in škodljivo je medsebojno obtoževanje vlad glede napak, ki so se zgodile pri naročanju in razdeljevanju cepiva.

Covid pandemija bo že sama po sebi pustila hude posledice v družbi; pomankanje zaupanja in solidarnosti lahko situacijo samo poslabšata.

Na tem mestu se moramo vprašati, katere družbene sloje bo COVID pandemija najbolj prizadela.

Študija znanstvenikov z Univerze Harvard je v časih COVIDA-a dokazala korelacijo med revščino in umrljivostjo. Tudi v revnih francoskih mestih je umrljivost med revnimi dvakrat večja. Revščina je povezana z malimi stanovanji, prekarskim delom, nizkimi dohodki, socialno izolacijo...

Dokazano je, da je pandemija povečala družbene neenakosti. Profiterji so veliki koncerni – Amazon, Google, Facebook, Apple, Netflix... Ti koncerni delujejo globalno in zaradi zastarelega mednarodnega davčnega sistema praktično ne plačujejo davkov.

Na tisoče malih in srednjevelikih podjetij, ki jih pri poslovanju ovirajo lockdowni, pa se je znašlo v krizi. Obeneme se soočajo z nelojalno konkurenco.

Mednarodni denarni sklad (IWF) svari, da utegne po pandemiji zdrsniti 95 milijonov ljudi v revščino.

Katere dejavnosti so najbolj prizadete? To so storitvene dejavnosti, predvsem gastronomija, hotelirstvo, kjer so plače tradicionalno nizke. Medtem ko je pandenija v Evropi uničila 6 milijonov slabše plačanih delovnih mest, je na drugi strani nastal 1 milijon dobro plačanih delovnih mest.

Jakob Kapeller, strokovnjak za preučevanje neenakosti ( Gleicheitsforscher ), ugotavlja da bogati, ki razpolagajo z delnicami in nepremičninami postajajo še bolj bogati kajti delniški trgi v ZDA, Evropi in na Japonskem so medtem spet na nivojo pred pandemijo.

V Nemčiji in Avstriji so sicer državne podpore  omilile zdrs v revščino , predvsem pri najbolj ogroženih socialnih slojih.

Ekonomist Andreas Peichl iz Muenchna svari, da se situacija zna poslabšati, ko ne bo več državne podpore. Poudarja, da mora družba postoriti vse, da najbolj ogroženi sloji ne bodo dolgoročno zapadli v revščino.

Škof Jože Marketz v časopisu Kleine Zeitung odgovarja na vprašanje, kaj povedati tistim, ki so izgubili službe in se borijo za gospodarsko preživetje, ne morejo plačevati najemnin, so izgubili najbližje: »BESEDE NE BODO VELIKO POMAGALE.«  In naprej: »Potrebna je pomoč.«

Prav na tem mestu se bo pokazalo, koliko solidarnosti premore družba. Bodo odgovorni ravnali družbeno odgovorno in poiskali rešitve za tiste, ki jih je pandemija najbolj prizadela?

Se bo CIVILNA DRUŽBA zavedala svoje odgovornosti in bo solidarna z ranljivimi skupinami, ki se bodo znašle na robu družbe?

Če želimo živeti v socialno pravični družbi, ki je edina oblika pravične in dolgoročno vzdržne skupnosti, bomo morali pomagati tistim, ki si sami težko ali ne morejo pomagati.

Kopičenja kapitala na off shore lokacijah in neplačevanje davkov vodi družbo dolgoročno, deloma tudi že kratkoročno v krize, iz krize pa lahko hitro nastanejo tudi večji konflikti, ki destabilizirajo širšo družbo na nacionalni kot tudi mednarodni ravni.

Ko bo pandemije konec, se bomo hvaležno spominjali tistih, ki so bili socialni in človeški - zapomniti pa si moramo tudi tiste, ki so krizo egoistično in brezobzirno koristili le za za svoje lastne interese.