blog

»Varčevanje v sistemu« - to je bilo geslo vladne klavzure, ki je pričetek januarja potekala v Seggaubergu, na južnem avstrijskem Štajerskem. Nova vlada namerava v naslednjih treh letih doseči izravnan javni proračun, v te namene bo vlada že spomladi 2018 sklenila dvojni proračun - in sicer kar za leti 2018 in 2019. Vlada želi varčevati v višini 2,5 milijarde €.

Kje se bo varčevalo?

• v javni upravi ter v enotah, ki so se izluščile iz javne uprave, a njihove stroške nosijo še vedno davkoplačevalci (takih izluščenih enot imamo v Avstriji že 90; primerljive z slovenskimi agencijami). Varčevalni paket naj bi znašal 1 miljardo €.
• Zvezne subvencije se bodo zmanjšale, pravtako redukcija stroškov pri javnih enotah, to naj bi prineslo nadaljnih 300 mio €
• Za objekte, v katerih se nahajajo javni organi, plačuje Zveza najemnino takozvani zvezni nepremičninski družbi, ki pa je kot taka zopet v lasti Zveze. Najemninski stroški Zveze naj bi se zmanjšali kar za 50 mio €.
• Dodatni stroški naj bi se privarčevali tudi pri ukinitivi takozvane akcije 20.000 (to akcijo je sklenila še stara vlada in je bila predvidena za brezposelne, ki so stari več kot 50 let – stara vlada je za to akcijo v starem proračunu rezervirala še sredstva v višini 200 mio €; o tem sem pisal tudi v mojem blogu maja 2017).

Varčevanje pri kadrovskih stroških v Zvezne uprave

Največ pa si nova vlada obeta pri varčevanju kadrovskih stroškov. V bodočnosti naj bi se zasedlo samo vsako tretje prosto uradniško delovno mesto. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je ta kadrovska politika zadnjih vlade bila takorekoč „sistemska“ – in sicer v zadnjih letih. (opomba ob robu: že leta 2012 je takratna vlada pod taktirko kanclerja Faymana – socialni demokrat - sklenila takozvani „stop“ prevzema kadrov v javno upravo; izjeme so bile predvidene za eksekutivo). Konec leta 2016 je avstrijska Zveza (Bund) zaposlevala 132.741 uradnikov.  V primerjavi z letom 2015 (takrat je bilo v Zvezi zaposlenih 131.361 oseb) je to rahel narastek.

Ob tem navidezno visokem število je treba poudariti, da 34,5% celotnega osebja deluje v klasični javni upravi, 30,2 % kot učitelji in samo 23,7 % v eksekutivi (npr policija).

Število kadrov je v Avstriji od leta 1999 kontinuirano upadalo, čeprav se je v zadnjih letih situacija, vsaj številčno gledano, stabilizirala. To tudi zaradi tega, ker imajo Avstrijci hotenje po javni varnosti in visoko kvalificirani izobrazbi (torej želijo vsekakor več policistev).

Nova vlada prav zaradi tega noče varčevati pri javni varnosti (v službo naj bi bilo sprejetih nad 2000 novih policistov) ter izobrazbi.

Vsekakor pa bo novi vladi pri uresničitvi načrtovanih ciljev pomagal penzijski val javne uprave. V naslednjih trinajstih letih bo šlo skoraj 50% vseh Zveznih uradnikov v penzijo - torej iz današnjega vidika in iz današnjih številk gledano je to več kot 60.000 zveznih uradnikov.

Zato sem prepričan, da ne bo prišlo samo do korenitih kadrovskih varčevanj Zveze, temveč prav tako pri deželah in občinah. Po mojem zaradi tega servis javnosti ne bo upadal; zamenjali ga bodo novi sistemi servisiranja davkoplačevalca.