blog

Avstrijski penzijski sistem šteje trenutno med najboljše na celem svetu – obenem pa šteje tudi med najdražje sisteme. Vsak od nas iz medijskih poročil lahko zasledi različne vroče teme koalicijskih razprav, veliko se sliši in čuje o možnih fuzijah socialnih in penzijskih zavarovalnicah. Teh ustanov je trenutno vsekakor okoli dvajset (20).

Oglejmo si enkrat financiranje avstrijskega penzijskega sistema? Strokovnjaki pravijo, da šteje financiranje naših penzij, tako kot to poteka danes, med največje izzive bodočnosti. Nobeden ne ve, ali je ta pesimizem upravičen ali ne. Tozadevna mnenja so tudi v penzijski komisiji različna.

Dejstvo pa je, da je npr naša država v letu 1980 izplačala penzije v višini 10 milijard €, za to izplačano vsoto pa v istem letu pokasirala približno 6 milijard € iz naslova penzijskih prispevkov. Diferenca torej 4 miljard € - v breme davkoplačevalcu.

V letu 2015 (to so zadnji aktualni podatki) je država plačala 51 milijard € penzij, iz naslova prispevkov pa pobrala približno 29,3 milijarde €. Te številke veljajo za vsa penzijska zavarovanja, torej od splošnih penzijskih zavarovanj pa tja do zavarovanj za kmete in uradnike. Vse je torej všteto. Diferenca v letu 2015 je znašala že nad 21 milijard €, z to vsoto so bili v letu 2015 obremenjeni davkoplačevalci – in sicer samo za penzije.

Logično lahko povzamemo, da je država za penzije v vsakem letu segla v žep davkoplačevalca. To „načelo“ je veljalo že v letu 1980, še bolj pa velja to za leto 2015. Ta razkorak - med izplačanimi penzijami in pobranimi prispevki- se bo po vsej verjetnosti v naslednjih letih še povečal.