7. ZAČINJENA MIZA: Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu

Včeraj, 13.06.2018 je v prostorih knjigarne HAČEK v Celovcu v sklopu sodelovanja potekala 7. Začinjena miza, format prireditvenega niza SGZmladine.

Junijska začinjena miza je bila v znamenju sodelovanja, saj smo se pridružili glavnim organizatorjem: knjigarni HAČEK v Celovcu, Slovenski prosvetni zvezi (SPZ) ter Klubu slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK). Predstavila se je druga knjiga izmed štirih monografij in sicer »Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi«. To je druga izmed štirih monografij, ki so jih izdali Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV), Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (ZSI), Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu (SNIUJ) ter Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu (SLORI)

Raziskovalci so ob primerjanju identitetnih opredelitev med štirim slovenskimi zamejstvi naleteli na marsikatere podobnosti, hkrati pa izsledili izrazite razlike, je dejal urednik knjige ter raziskovalec Milan Obid. Ugotovili so, da se občutki pripadnosti teritorialnim enotam med zamejstvi precej razlikujejo, kar je posledica raznovrstnih družbenih dejavnikov, kot so odnosi do administrativnih enot, ekonomski položaj in socialna blaginja, starostna struktura, privlačnost kulturnega življenja, zgodovinske tradicije in narativi. Navajajo, da prostorska oziroma teritorialna identiteta ostaja pomemben dejavnik tudi v smislu čustvenega odnosa do domačega kraja, kar prihaja do izraza v raznih izjavah intervjuvancev v vseh zamejstvih. V Avstriji in Italiji so pogosto naleteli na teritorialno identiteto, povezano z zgodovinsko zavestjo o krivicah, ki so se pripetile prednikom. Zapazili so, da se trenutni družbeni razvoji obračajo v smer, kjer zopet narašča pomembnost ožjih družinskih krogov.

Zanimiv je bil tudi podatek, izsledek iz enega intervjuja, da identiteta ni nekaj črno belega, ki bi lahko takoj določil, temveč se največkrat opiše v stavkih. Kot neko zagovarjanje ali pa diferenciranje od drugih. Po mnenju raziskovalcev so mladi ponosni na to da so dvo in večjezični, saj to jemljejo kot neko prednost in dodano vrednost.

Po predstavitvi izsledkov pa je sledila tudi zanimiva razprava saj so imeli udeleženci kar nekaj vprašanj glede izsledkov teh t.i. trendov. Po zaključenem dogodku se je še diskutiralo. Kovali so se predlogi, podajale so se osebne izkušnje in različna mnenja. Skratka bilo je zelo začinjeno!

Prireditve se je udeležil tudi generalni konzul RS v Celovcu, gospod Milan Predan ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ki je dejala, da je usmeritev dela z velikim poudarkom na mlade, zagotovo področje, ki mu je vredno posvetiti veliko pozornost.  Dejala je, da je sodelovanje z znanstvenimi raziskovalnimi inštitucijami in upoštevanjem izsledkov koristno pri kreiranju novih strategij.