Evropski pravobranilec izredno kritičen do avstrijske protidumpinške zakonodaje

Evropskemu sodišču predlaga ugotovitve, da avstrijska zakonodaja ni skladna z zakonodajo Unije

V včeraj objavljanjem sklepnem predlogu generalnega pravobranilca pri Evropskem sodišču se je le-ta v zadevi Čepelnik/Vavti izrazil izredno kritično glede avstrijske protidumpinške zakonodaje. V postopku, ki ga je na primeru Čepelnik/Vavti sprožilo Okrajno sodišče v Pliberku glede varščine, ki jo je moral plačati avstrijski naročnik zaradi domnevnih formalnih prekrškov slovenskega izvajalca, generalni pravobranilec sodišču predlaga, naj ugotovi, da avstrijska zakonodaja glede varščine ni skladna z evropsko zakonodajo in nasprotujte evropski svobodi opravljanja storitev.

Dobesedno generalni pravobranilec navaja, da kombinacija strogih kazni in varščine bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev in bistveno poseka krhko ravnovesje med različnimi interesi, ki si jih prizadeva uskladiti evropska zakonodaja. Generalni pravobranilec kritizira, da slovenski naročnik nima učinkovitega pravnega sredstva in meni, da avstrijska zakonodaja ne služi toliko cilju zaščite interesov delojemalcev, temveč v prvi vrsti fiskalnim interesom Republike Avstrije.

Čeprav gre v postopku za vprašanje, ali so avstrijski organi v primeru domnevnih kršitev formalnih predpisov upravičeni zahtevati plačilo varščine od naročnika v višini še neplačane storitve, generalni pravobranilec v svojem sklepnem predlogu tematizira tudi višino za takšne formalne delikte predvidene kazni. Navaja, da so predvidene kazni zelo stroge, zlasti za kršitve, ki se zdijo kot bolj formalne kršitve. Avstrijska zakonodaja ne upošteva velikosti družbe, njen promet in celotne vrednosti v Avstriji opravljene storitve, tako da gre po mnenju generalnega pravobranilca pri avstrijskih kaznih za zelo visoke zneske.

V odvetniški pisarni Grilc Vouk Škof, ki je sprožila postopek, poudarjajo, da bi bilo glede na to jasno stališče generalnega pravobranilca veliko presenečenje, če Evropsko sodišče ne bi ugotovilo neskladnosti avstrijske zakonodaje s predpisi EU. Zelo so zadovoljni tudi z jasnimi besedami generalnega pravobranilca glede višine za formalne prekrške predvidenih kazni, saj to vliva upravičeno upanje, da utegnejo biti pozitivni rezultati tudi v postopkih prav glede višine kazni, ki so že pri Evropskem sodišču. Odvetniki poudarjajo, da že leta dolgo opozarjajo, da po njihovi oceni avstrijska protidumpinška zakonodaja ni skladna z evropskim pravom, vendar se avstrijska sodišča doslej za to kritiko niso zmenila in je bilo potrebno poiskati pot preko Okrajnega sodišča v Pliberku, da je stvar prišla pred Evropsko sodišče, kjer sedaj generalni pravobranilec potrjuje to kritiko. Odvetniki poudarjajo, da sta se z istim vprašanjem že bavila tako avstrijsko ustavno, kot tudi avstrijsko vrhovno upravno sodišče, pa obe sodišči nista videli povoda, da bi razveljavili to zakonodajo oz. problematiko vsaj predložiti Evr0pskemu sodišču. Ker pa uživa evropska zakonodaja prednost pred nacionalno zakonodajo, bosta po mnenju odvetnikov tudi avstrijski vrhovni sodišči, v kolikor bo Evropsko sodišče sledilo priporočilu generalnega pravobranilca, prisiljeni prilagoditi svoje pravosodje.