ZAČINJENA MIZA: Kako mrtva je knjiga?

Včeraj, 28.11.2018 je v prostorih Mohorjeve družbe v Celovcu, potekala 8. Začinjena miza, prireditveni niz SGZmladine. Potekala je v sodelovanju s prireditvenem nizom »Change the Box«.

Tokratna tema je bila namenjena spoznavanju Mohorjeve družbe. Mohorjeva na Korošekem ni le katero koli ime. Mohorjeva je institucija, ki je predvsem znana kot tiskarna in založba in ima za sabo že častatljivih 167 let. Pri pogledu nazaj na to najstarejšo organizacijo Koroških Slovencev (1851), danes deluje kot mešano združenje z založbo, knjigarno, šolstvom ter prireditvenim centrom.  Mohorjevo družbo nam je predstavil in z nami diskutiral direktor dr. Karl Hren.

Zelo zanimivo je bilo pokukati v zakolisje Mohorjeve, družbe s tradicijo in inovativnostjo. Direktor nam je predstavil nje vrednote, kako se soočajo z izzivi prihodnosti, itd. Tako smo spoznali, da se trudijo in podpirajo tudi male avtorje z 100 - 200 naklado, da so zagnali projekt skupaj s slovenskim časopisom Gorenjski glas ter koroškim podjetjem Xamoom, da obstaja potreba po avtorjih za šolske knjige, učbenike, da imajo ogromno raznoraznih prireditev, itd.

Diskusijski večer je bil zelo prijeten in seveda tudi začinjen. Na vprašanje, če je Mohorjeva le družba za katoličane ter Slovence, je dr. Hren odgovoril s statistiko obiska v vrtcu. Kar 2/3 otrok namreč prihaja iz nemško govoreče oz. tuje jezične družine. In četudi je Mohorjeva krščanska ustanova in se vrednote čutijo in ohranjajo, imajo kar nekaj otrok muslimanske vere. Mohorjeva je odprta za vse!

Pogovarjali smo se tudi o poplavi raznoraznih knjig ter dilemi, katero izbrati, na kateri „Bestseller“ napis se zanašati. Izvedeli smo, da obstaja aplikacija, ki jo naložiš na telefon. Ta ti po izboru žanra predlaga najboljše knjige in v kolikor ti dopušča čas, si lahko v parih minutah prebereš povzetek izbrane knjige. Seveda pa to ni isto kot bi brali knjige a v poplavi tehnoloških možnosti in pomanjkanju časa, je to neka kompenzacija, da se še vedno čutimo načitane. Diskusija je stekla tudi o tem, da se dandanes veliko premalo bere. Po kritičnem premisleku, se danes prav zaprav bere veliko več! A teksti so krajši. Sem se štejejo tudi prispevki iz socialnih omrežij ter sporočil na mobilnem telefonu.

Dr. Hren pravi, da se apokaliptična napoved o izumrtju knjige ni uresničila. Ljudje še vedno radi kupujejo in berejo knjige. To dokazuje tudi beležen letni porast. Elektronske različice, kot so e-knjige ali zvočne knjige, ne nadomeščajo tiskanih. Knjiga torej nikakor ni mrtva in še vedno velja za zelo lepo darilo.