ZAČINJENA MIZA: Študij izven Koroške in morebitni razlogi za vrnitev nazaj - pro & kontra

V četrtek, 21.03.2019 je v prostorih kluba KSŠŠG – Kluba koroških Slovenk in Slovencev v Gradcu, potekala jubilejna, 10. Začinjena miza, prireditveni niz SGZmladine. Zbralo se je okoli 20 udeležencev, ki so aktivno diskutirali in podali svoje poglede na dano tematiko. Mnenja niso bila kolektivna, ampak glede na izkušnje posameznika različna in emocionalna.

SGZmladina si je že od nekdaj prizadevala, da bi dosegla tudi tiste koroške študente, ki so se odpravili na izobraževanje izven Koroške. Demografski procesi so vedno se in se vedno bodo dogajali. Razlogi za izseljevanje mladih, kot smo slišali, so različni: ker na Koroškem ni želene študijske smeri, ker bi radi postali samostojni, ker so drugje bolj cenjeni kot pripadniki narodne skupnosti kot pa doma, ker si tako širijo svoj spekter znanja in drugačnih pogledov na določene tematike, itd. Preselitev je prvi korak v nov svet, v svet izven koroškega kulturnega okvirja.

Z udeleženci smo odprli različne predale te široke teme. Diskutirali smo o možnostih, priložnostih, faktih, generacijskih razlikah, definiciji koroških slovencev, o željah, domovini, dvojezičnosti in pripadnosti.

Pri vprašanju ali bi se vrnili nazaj na Koroško, je velika večina dvignila roko. Hkrati so povdarili, da Gradec ni Dunaj in da je to neke vrste kompenzacija med samostojnostjo in domovino, saj se jih kar nekaj za konec tedna vrača domov. Pomembno jim je, da bi njihovi otroci odraščali v takšnem okolju in bili deležni take vzgoje, kot so je bili sami. Nacionalna zavest je zelo visoka tudi pri tistih, ki so jasno povedali, da se ne želijo vrniti nazaj na Koroško. So mnenja, da se kljub temu lahko vzgaja zavedne koroške Slovence. Zanimivi so bili tudi prispevki tistih, ki prihajajo iz mešanih družin oz. tistih, ki imajo mešan zakon. Tako se je postavilo vprašanje: kdo sploh je koroški Slovenec? Če pogledamo statistiko, se vpis za dvojezični pouk iz leta v leto povišuje. Mar to pomeni, da je vedno več koroških Slovencev? Dejstvo je, da so demografski procesi in odprtost ljudi prispevali svoje. Pomembna je vzgoja in posredovanje vrednot, tako se ohranja in krepi nacionalna zavest.

Kaj pa razne strukture narodne skupnosti? Mladi so izrazili željo, da želijo biti vključeni, da želijo biti obveščeni o dogajanju in vabljeni na razne prireditve. Želijo imeti priložnost, da lahko prispevajo svoje mnenje. Pravijo, da to žal še ni možno, saj se starešine oklepajo svojega svetega »tako je prav in tako smo že vedno delali«, to pa ni ravno spodbudno za mlade. Dilema se je porajala ali obupati, ali iti v konfrontacijo? Se sploh splača? A če ne bodo mladi delali sprememb, kdo jih bo? In če ne zdaj, kdaj? Kritika pa je bila hkrati tudi pohvala, saj se zavedajo in cenijo, da starejši ravno zaradi svoje vztrajnosti ohranjajo zaledje za tiste, ki se po letih izseljenstva vrnejo spet v domovino.

Različne perspektive in izkušnje udeležencev so začinile omizje in dale iskrico, zagon za razmišljanje izven okvirjev, kar pa je navsezadnje tudi namen Začinjene mize. Vse to pa so fakti, ki jih je potrebno upoštevati. Mladina potrebuje platformo kot je ta, da njihovo mnenje šteje! Kajti, če bomo združili vso to vnemo – znanje iz izkušnje starejših ter mnenja mladih, ki imamo drugačne poglede na določene tematike, verjamem, da lahko skupaj ustvarimo nekaj dobrega za zdrav in trajnostni razvoj narodne skupnosti.