blog

V skladu z vladnim programom za obdobje 2025 do 2029 se bo v Avstriji uvedel privlačen model za  »delo v starosti«. V ta namen so se vladne stranke dne 15.4.2026 dogovorile o ugodnostih na področju socialnega zavarovanja ter obdavčitve. S tem modelom „delo v starosti“ se bo dodatno povečala privlačnost opravljanja dela ob prejemanju starostne pokojnine, in sicer po doseženi redni starostni upokojitveni (po navadi s 65 letom). V Avstriji se starostna pokojnina praviloma pridobi ob doseganju zakonsko določene upokojitvene starosti. Ta trenutno znaša:

• za ženske: postopno se zvišuje s 60 na 65 let (od leta 2024 dalje) -do leta 2033 bo tudi za ženske veljala starost 65 let.
• Za moške: 65 let (nespremenjeno)

Zaposlovanje zaradi starostne upokojitve bo postalo privlačnejše, predvsem z davčnimi spodbudami. Osebe, ki po starostni upokojitvi še naprej opravljajo samostojno ali pa nesamostojno dejavnost, bodo razbremenjene z davčno olajšavo v višini do 15.000 evrov na leto (zakonodajalec je za to povsem novo davčno olajšavo našel tudi nov izraz: nemško Aktivitätsfreibetrag – torej prosti znesek za aktivnost in se najde v novem členu 105 a zakona o dohodnini ).

Mimogrede bi rad pripomnil, da davčna olajšava (Freibetrag) ne zmanjšuje davka neposredno, temveč znižuje samo davčno osnovo za obdavčitev – podobno kot neke vrste dodatni odhodek. V idealnem primeru si lahko zato aktivni upokojenec/ka s to novo olajšavo prihrani tudi do 7.500 € dohodnine letno. To naredi model precej privlačnega.

Treba pa je poudariti, da ima ta model koristi le, če si ob prejemanju pokojnine dejansko ustvariš dodaten dohodek in zaslužek. Pri obstoječih pokojninah se ta davčna olajšava ne upošteva, zato je treba v starosti dejansko nekaj dodatno zaslužiti, bodisi kot samostojno delujoča oseba bodisi kot zaposlena oseba, da lahko koristiš ta znesek.

Skratka: Od prihodnjega leta (torej 2027 naprej) bo za upokojence na voljo davčni prosti znesek v višini 15.000 evrov na leto. Poleg tega se bo odpravil prispevek zaposlenih za socialno zavarovanje, medtem ko ostane prispevek delodajalcev ostane nespremenjen.

Cilj vseh teh ukrepov je, tudi ob upoštevanju trajnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile, povečati stopnjo zaposlenosti starejših oseb.