blog

Zadeva Hypo bo povečala javno zadolžitev naše države. V zvezi z trenutno proračunsku situacijo naše države pa se v zadnjem času pogosto pojavlja pojem strukturnega deficita. V diskuziji je treba je razčistiti par strokovnih pojmov.


Kaj je navadni deficit?


Enostavno povedano: navadni državni deficit nastane, če je država v obdobju enega leta porabila več denarja kot je bila sposobna pobrati davkov.
Avstrijska politika pa po novem hoče zmanjšati takozvani strukturni deficit države.


Kaj je sedaj strukturni deficit?


Strukturni deficit je tisti del navadnega deficita države, ki ni nastal zaradi konjukturnih nihanj. Strukturni deficit je torej očiščen konjukturnih vplivov. Strukturni deficit nastane, če država prevzame dodatne naloge, brez da bi se otresla že obstoječih nalog – na ta način pride do klasične preobremenitve državnega proračuna.
Primer: V kriznih časih nastanejo za državo dodatni stroški, npr. zaradi rastoče brezposelnosti. Takih dodatnih (izrednih) stroškov pri izračunu strukturnega deficita ne smemo upoštevati. Prav tako pri izračunu strukturnega deficita ne smemo upoštevati izrednih davčnih prilivov države, če so le-ti nastali zaradi pozitivne konjukturne faze. Tako je v letu 2009 navadni deficit Avstrije znašal 4,6 % BDP-ja, strukturni pa samo 2,7 % BDP-ja.


Skratka: Strukturni deficit je relativno verodostojen indikator o zdravju naših državnih financ, ker nam pove, ali zadolženost naše države pada zaradi izrednih davčnih prilivov ali pa res zaradi pravih strukturnih reform, ki so edini pošten argument, da je naš državni proračun na poti sanacije.


Tako je Švica že leta 2001 v ustavi zakoreninila prepoved nastajanja strukturnega deficita. Švica samo v izrednih primerih odstopa od te prepovedi.


Mi Avstrijci smo navajeni, da država prevzame vse naloge, ki služijo splošni blaginji. Na ta način (hote ali nehote) državo permanento preobremenjujemo. Bomo videli, ali je fokus na strukturni deficit pot iz te zanke.


Marian Wakounig