blog

Uvodoma – tako finančna kriza iz let 2008/2009 kot tudi trenutna koronakriza 2020 sta imeli/imata masiven vpliv na razvoj svetovnega gospodarstva.

Clemens Fuest, predsednik nemškega Ifo-inštituta (www.ifo.de) pravi, da bodo stroški po vsej verjetnosti presegli vse, kar je doslej v Nemčiji bilo znano iz naravnih katastrof oz. gospodarskih kriz zadnjih desetletij. Podobno se izjavlja tudi nemški finančni minister Scholz, ki je v teh dneh potrdil, da bo nemški javni dolg zopet presegel mejo 60 % BDP-ja in sicer bo narastel na najmanj 70% (če ne celo več BDP-ja). Dodal pa je, da vzdržljivost nemških javnih financ ni ogrožena. Iz slovenskega fiskalnega sveta je slišati, da bo padec gospodarske aktivnosti skupaj z doslej sprejetimi ukrepi letos v Sloveniji povzročil visok primanjkljaj in s tem tudi višji dolg sektorja države.

Kje opažam paralele/razlike finančne krize oz. koronakrize?

Prišlo bo še do neštetih analiz in primerjav teh dveh svetovnih gospodarskih kriz (in to v časovnem razmahu 13 let !!). V mojem blogu bom (čeprav subjektivno) skušal preko najdenja možnih vzrokov in reakcij za izbruh kriz, mednarodnega sodelovanja, grozeče državne zadolžitve, možnega trajanja kriz najti paralele in razlike in priti do zaključnega povzetka.

Možni vzroki in politične reakcije na krize:

Z razliko do koronakrize je imela finančna kriza svoj izvor v svetovnem bančnem omrežju in takrat veljavnih regularijev, ki so bili vzrok in obenem torpedo za takratni razsajajoči finančni „turbokapitalizem“. V ZDA so npr. banke desetletja tisočim Američanom dajale posojila za nakup hiš in stanovanj, tudi takim, ki si tega premoženja zaradi lastne premoženjske situacije ne bi smeli privoščiti. Slabo zavarovani in s tem skoraj neobvladljivi krediti (tako zvane subprimehipoteke, torej „drugorazredne“ hipoteke) so se razvili v pravi balon, ki je potem počil, ker kreditojemalci enostavno niso bili več v stanju plačati kreditnih obrokov. Ta takratna kreditna politika, ki ni nastala iz enega dneva v drugi dan, je deloma segala že v zadnjo desetletje prejšnjega stoletja.

Kar je spomladi leta 2007 izgledalo še kot na ZDA omejen problem, je s propadom ameriške investicijske banke Lehman Brothers v septembru 2008 povzročilo pravi finančni požar -  svetovno bančno krizo, ki jo imamo še vsi v spominu.

Kriza je silno prizadela svetovnemu gospodarstvu, skoraj vse nacionalne ekonomije so v letu 2009 padle v recesijo. V Nemčiji se je letna gospodarska rast skrčila skoraj za 6%. Še mlado evro cono je kriza skoraj raztrgala. Pripravljal se je pogreb evra. V tej fazi so centralne banke postale „heroji“ krize, tako ameriška narodna banka FED (Federal Reserve) kot tudi ECB (Evropska centralna banka) sta drastično znižale obresti in v pravem pomenu besede trge napolnile („nabulale“) z denarjem, da bi na ta način tako podjetnike kot tudi končne potrošnike rešile pred izsušitvijo.

Politika je preko mednarodnih kot tudi nacionalnih regulatorjev vzpostavila povsem nov in predvsem strog sistem bančnega nadzora. Kar se je takrat po finančni krizi vzpostavilo na noge, se sedaj v koronakrizi lahko izkaže kot soliden fundament. Banke imajo danes zdaleč več lastnega kapitala, s tem se pusti prestreči marsikatera izguba, ki lahko nastane kot posledica koronakrize. Na Svetu ECB so npr. 18. 3. 2020 sprejeli nov, začasni oziroma izredni program odkupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (Pandemic Emergency Purchase Programme – PEPP) – in sicer v skupnem obsegu 750 mrd EUR, kar je primerljivo s 6 % BDP evrskega območja. Nakupi v okviru novega programa so se začeli izvajati 26. 3. 2020 in bodo potekali do konca letošnjega leta.

ECB je prav tako pred nekaj dnevi sprejela tudi priporočilo za banke, da naj zaradi izrednih razmer, vezanih na korona virus, z izplačilom dividend in kupovanjem lastnih obveznic delnic počakajo najmanj do oktobra 2020. Avstrijski FMA se je temu priporočilu priključil. Slišati je, da to priporočilo ECB/FMA marsikateremu bančniku ne paše.

Vrhu tega se npr. v Banki Slovenije ugotavlja, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije korona virusa, najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize – glej tudi tozadevni prispevek na spletu Banke Slovenije (https://www.bsi.si/mediji/1478/slovensko-gospodarstvo-bo-v-boju-s-koronavirusom-placalo-visoko-ceno).

Mednarodno sodelovanje:

Posledica finančne krize iz let 2008/2009 je bila, da je G-20 (G-20 ali pa Group of Twenty -  torej skupina dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev) postala centralni forum gospodarskega sodelovanja. Ta gremij lahko odreagira na izzive, ki presegajo pristojnosti držav članic ali drugih organizacij.

Skupni boj proti pandemiji korona virusa je prav tako povzročil, da vmes finančni ministri evro cone z visokim pritiskom vzpostavljajo rešilno streho znotraj EU.

Državna zadolžitev:

Konjunkturni programi in milijarde za rešitev bank so po finančni krizi povzročili nadaljnjo rast javne zadolžitve posameznih držav. To je bil takrat šok predvsem za tiste države, ki so za čas finančne krize imele slabše razvito nacionalno ekonomijo.  Prizadete države so stokale pod jarmom visokih obresti, kar je njihovo nacionalno zadolžitev forsiralo še naprej. Vsi še se spominjamo sledečih držav: ne samo Grčija, temveč tudi Portugalska, Irska ter Ciper so morale zlesti pod evropsko rešilno streho. Kaj je bila protistoritev teh držav za prejeto denarno pomoč? izvedba strogih nacionalnih varčevalnih programov. Dostikrat pod taktirko trojke (ECB, mednarodni denarni sklad IMF, Evropska komisija).

Tudi v in po koronakrizi se bodo države morale zadolžiti. Tokrat bo po vsej verjetnosti prizadelo več držav kot v finančni krizi. Širom po svetu se govori o raznolikih paketih denarne pomoči; vrednost paketov bo stala bilijone. Brezposelnost narašča, davčni prihodki držav upadajo. Rast javne zadolžitve je in bo logična konsekvenca.

 

Prihod in trajanje kriz:

Če se spomnimo časa finančne krize, potem vemo, da se je le-ta postopoma prikradla v naše življenje. Dokler se nas ni direktno dotaknila, smo jo še smatrali kot problem ZDA.

Podobno je s koronokrizo. Upali smo, da se bo to pljučno obolenje izcimilo kot lokalno omejen zdravstveni problem Kitajske. Še konec januarja tega leta (takrat je korona že razsajala na Kitajskem), je bivši finančni uradnik in trenutni šef ameriške narodne banke (Federal Reserve), Jerome Powell, še previdno optimistično gledal na razvoj globalnega (pomeni svetovnega) gospodarstva. Danes o tem seveda ni več govora.

 

Povzetek:

Upanja obstaja, da se bo globalno gospodarstvo po krizi hitro ujelo. Če pomislimo, da je npr. Nemčija prav po finančni krizi vzcvetela in je doživela desetletje trajajočo gospodarsko rast, potem nam to dejstvo lahko vcepi optimizma. Podoben razvoj kot v Nemčiji smo opažali tudi v Avstriji ter Sloveniji. Moje mnenje je, da bo pretežni del evropskih nacionalnih ekonomij po krizi zopet rastel, ker imajo te države v jedru zdravo nacionalno gospodarstvo. Izkušnje iz finančne krize nam bodo pri tem »gospodarskem vstajenju« vsekakor pomagale.