blog

Inflacijski val se v Avstriji počasi umirja. Po hitri oceni avstrijskega statističnega urada je inflacija maja 2023 znašala 8,8 odstotka, kar je najnižja vrednost od junija 2022. Aprila je inflacija znašala še 9,7 odstotka. Od septembra 2022 do februarja 2023 je bila dvomestna. Glavni razlog za znižanje inflacije so po podatkih statističnega urada fosilna goriva, pri katerih so se cene znižale. 

 

V primerjavi z ostalimi EU-državami je avstrijska inflacija še vedno v samem vrhu. Eden od pomembnih razlogov za našo visoko inflacijo je po mnenju ekspertov državna podpora s številnimi programi pomoči, ki sicer spodbujajo zasebno potrošnjo in podjetniško povpraševanje, a na drugi strani prav to ohranja visoke cene. 

 

V letu 2022 je Avstrija za pomoč proti inflaciji porabila skoraj sedem milijard evrov. Do leta 2026 bo ta znesek presegel 20 milijard evrov. Tako kot v primeru pandemije, so subvencije tudi v boju proti inflaciji pri nas zelo široko zastavljene. Podpora ni vedno namenjena le gospodinjstvom v stiski, ki jim enormna rast cen povzroča eksistenčne težave, temveč vsem Avstrijcem. Posledično so se po poti subvencij razpoložljivi dohodki posameznih tako močno povečali, da so Avstrijci v četrtem četrtletju leta 2022 potrošili za pet milijard evrov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. V prvem četrtletju leta 2023 se je avstrijska potrošnja celo povečala. To pomeni: kljub hitro rastočim cenam so si Avstrijci privoščili več kot prej.

 

Ekonomisti vedo, da povpraševanje v času visoke inflacije žal ni dobra novica. Ali pa drugače povedano: zmanjšanje tako zasebne kot tudi javne potrošnje bi bil učunkovit ukrep proti inflacijskemu valu. 

 

Vlada se sicer upira skušnjavi, da bi neposredno posegla v oblikovanje cen posameznih skupin izdelkov, kot so to storile nekatere druge države, ker po mnenju naše vlade cenovne zavore izkrivljajo trg. Vlada je mnenja, da so ciljno usmerjena neposredna plačila v bistvu najboljši način reševanja krize, treba je torej pomagati revnim gospodinjstvom. 

 

Pravtako pa bi država na lastnem kompetenčnem področju lahko vplivala na zniževanje cen. Naša država je neposredno odgovorna za približno osem odstotkov „avstrijske košarice“ tistih storitev, ki so merilo za višino inflacije. V tej košarici pa se na primer nahajajo pristojbine za odpadke ali pa kanalizacijo. Država bi morala zdaj te cene zamrzniti ali jih celo nekoliko znižati. Zmerna plačna politika v javnem sektorju in ukrepi za razbremenitev trga dela bi bili nadaljnji možni ukrepi za zmanjšanje inflacije. Vsekakor čaka Avstrijo precej domačih nalog, ki jih bo morala opraviti - sicer se ne bo tako hitro otresla vodilnega „inflacijskega mesta“ med evropskimi državami.