blog

Ginijev koeficient in Indeks človekovega razvoja.

Te dni je bilo objavljeno poročilo o SVETOVNI NEENAKOSTI / WELTUNGLEICHHEITSBERICHT.

Iz poročila lahko razberemo dva glavna trenda.

1. Še nikoli se premoženje najbolj bogatih ni tako močno povečalo kot leta 2020, torej v času pandemije.

2. 10 % najbolj bogatih je odgovornih za polovico svetovnih emisij;

10 % najbolj bogatih razpolaga s 75 % privatnega premoženja na planetu, njihov delež pri svetovnem dohodku znaša več kot 50%!!

Revna polovica svetovnega prebivalstva razpolaga z 2 % premoženja in 8,5 % dohodkov.

Globalna neenakost je dosegla nivo kot v zgodnjem 20. stoletju, ko je bil zapadni imperializem na višku, navajajo avtorji!!

In naprej, privatno premoženje raste, medtem ko postajajo javne ustanove vedno manj premožne.

Velik ogljični odtis/C02-Fussabdruck

10 % najbolj bogatih povzroča skoraj 50 % emisij, medtem ko je revna polovica prebivalstva odgovorna le za 12 % emisij.

Najbolj izstopajo Združene države Amerike (ZDA), kjer 10% najbolj bogatih povzroča 73 ton toplogrednih plinov po glavi. Polovica prebivalstva v ZDA, to je skoraj 330 milijonov ljudi, pa je odgovornih za manj kot 10 ton CO2-toplogrednih plinov.

Ginijev koeficient, ki ga je leta 1912 uvedel italijanski statistik CORRADO GINI, je merilo za neenakomerno porazdelitev dohodkov in premoženja. Čim nižji  je koeficient, bolj enakomerna je porazdelitev in višji kot je, bolj neenakopravna je porazdelitev.

Z  23,5 sodi Slovenija med države, ki imajo najnižji koeficient, se pravi da je neenakost zelo nizka.Tudi Avstrija z vrednostjo 27,0 sodi med države z nizko vrednostjo. Povprečje v Evropski uniji znaša 30,2.  Vir Eurostat 2020 ). V   ZDA pa  41,4. (Vir Svetovna banka 2018 )

 

Ideks človekovega razvoja (Human development index)

Namen tega indeksa, ki se uporablja od leta 1990, je ocenjevati revščino po širših merilih, kot le na podlagi dohodkov.

Ta indeks upošteva sledeče kriterije:

-pričakovana življenjska doba

-stopnja izobrazbe

-življenjski standard prebivalstva

Jasno je, da so na vrhu lestvice najbolj bogate države.

Avstrija zaseda z indeksom 0,948  15. mesto, Slovenija pa z indeksom 0.917  27. mesto.

Zakaj so taki in podobni podatki važni?

Nepravična porazdelitev dohodkov in premoženja VEDNO privede do socialnih napetosti in na koncu do konfliktov v družbi. V nerazvitih predelih sveta se ti konflikti izražajo v oboroženih spopadih in vojnah.

Če kdo še dandanes misli, da se nas v razvitem svetu to ne tiče, ne razume, kako je v globaliziranem svetu povezano gospodarstvo in kako smo odvisni drug od drugega.

Še bolj pa onesnaževanje okolja kjerkoli na svetu prizadene vse človeštvo.

Razvite države, ki imajo najvišji standard že sto let, najbolj onesnažujejo okolje.

Prav razvite države, kjer se je nakopičilo veliko premoženja, bodo morale del tega premoženja načrtno in nesebično investirati v zmanjševanje revščine v manj razvitih državah in prispevati velik delež za sanacijo okolja.

Če tega v naslednjih letih in desetletjih ne bomo storili, bomo najbolj odgovorni za hude, morda zelo hude posledice tako na socialnem kot na ekološkem področju.