ZNIŽANJE BONITETE ZA ZVEZNO DEŽELO KOROŠKO!!
Razlogi za znižanje bonitete so naraščajoči proračunski primanjkljaj, visoka in stalno naraščajoča zadolžitev dežele in ekstremno visoke garancije za Hypo Alpe-Adria (HAA) banko. Garancije za HAA presegajo desetkratno vrednost deželnega proračuna, pravi analistka Moody's, Sarah Kieling. Bonitetna hiša ocenjuje, da se boniteta HAA srednjeročno ne bo zboljšala, zato je napoved negativna.
Dolg Koroške je po letu 2008 permanentno naraščal in ni izgledov, da se bo zadeva kratkoročno popravila.
Značilno za koroške razmere je, da ta vsekakor neprijetna vest ni bila deležna velike medijske pozornosti na Koroškem. Razumljivo je, da velik del prebivalstva ne more razumeti pomembnosti znižanja bonitete. Vemo pa tudi, da velik del koroških politikov, ki bi morali zadeve poznati, saj upravljajo z našim denarjem in imajo ob sebi "najboljše" svetovalce, ki jih drago plačujejo (na primer Birnbacher) na take dogodke reagira tako, da jih ali ignorira ali pa krivi avtorje takih negativnih vesti, da so nasprotniki ali sovražniki Koroške.
Nestrpnost in sovraštvo do drugače mislečih je, če gledamo iz avstrijskega vidika, prav na Koroškem zelo velika. Vsak, ki spremlja problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem, to ve, še posebej so tarče napadov posamezniki in organizacije, ki se zavzemajo za upoštevanje pravne države.
Tako stanje kaže, da pri nas temelji demokracije niso stabilni. Napadi, osebno blatenje in izključevanje drugače mislečih s strani najvišjih deželnih predstavnikov, to se na Koroškem nadaljuje tudi po koncu druge svetovne vojne, je necivilizacijsko početje.
Ta dolgoletni permanentni pritisk političnih elit, nacionalističnih in desničarskih organizacij in društev na vse kar je kritičnega, je povzročil deželi veliko škodo. Veliko kritičnih duhov se je umaknilo ali odselilo, iz mnogih Slovencev so nastali Slovencelni, kritični diskurz ni zaželjen, tisti, ki želi živeti ugodno, varno in mirno, mora biti všeč koroški politični eliti. Tako atmosfero so pomagali ustvarjati vsi, ki so v zadnjih desetletjih imeli oblast v rokah.
Kljub temu neprijetnemu okolju pa je edina pot, da vsi, ki nam je naša ožja domovina pomembna, nadaljujemo kritični strokovni diskurz, krepimo demokracijo in se povezujemo z vsemi tistimi, ki vedo, da je prihodnost Koroške v odprtosti, demokraciji, povezovanju v regiji in spoštovanju drugačnosti in raznolikosti.
Dolg Koroške je po letu 2008 permanentno naraščal in ni izgledov, da se bo zadeva kratkoročno popravila.
Značilno za koroške razmere je, da ta vsekakor neprijetna vest ni bila deležna velike medijske pozornosti na Koroškem. Razumljivo je, da velik del prebivalstva ne more razumeti pomembnosti znižanja bonitete. Vemo pa tudi, da velik del koroških politikov, ki bi morali zadeve poznati, saj upravljajo z našim denarjem in imajo ob sebi "najboljše" svetovalce, ki jih drago plačujejo (na primer Birnbacher) na take dogodke reagira tako, da jih ali ignorira ali pa krivi avtorje takih negativnih vesti, da so nasprotniki ali sovražniki Koroške.
Nestrpnost in sovraštvo do drugače mislečih je, če gledamo iz avstrijskega vidika, prav na Koroškem zelo velika. Vsak, ki spremlja problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem, to ve, še posebej so tarče napadov posamezniki in organizacije, ki se zavzemajo za upoštevanje pravne države.
Tako stanje kaže, da pri nas temelji demokracije niso stabilni. Napadi, osebno blatenje in izključevanje drugače mislečih s strani najvišjih deželnih predstavnikov, to se na Koroškem nadaljuje tudi po koncu druge svetovne vojne, je necivilizacijsko početje.
Ta dolgoletni permanentni pritisk političnih elit, nacionalističnih in desničarskih organizacij in društev na vse kar je kritičnega, je povzročil deželi veliko škodo. Veliko kritičnih duhov se je umaknilo ali odselilo, iz mnogih Slovencev so nastali Slovencelni, kritični diskurz ni zaželjen, tisti, ki želi živeti ugodno, varno in mirno, mora biti všeč koroški politični eliti. Tako atmosfero so pomagali ustvarjati vsi, ki so v zadnjih desetletjih imeli oblast v rokah.
Kljub temu neprijetnemu okolju pa je edina pot, da vsi, ki nam je naša ožja domovina pomembna, nadaljujemo kritični strokovni diskurz, krepimo demokracijo in se povezujemo z vsemi tistimi, ki vedo, da je prihodnost Koroške v odprtosti, demokraciji, povezovanju v regiji in spoštovanju drugačnosti in raznolikosti.