Proizvodnji sektor kot motor gospodarstva

V prejšnjem članku smo si pogledali zarezo, ki jo je COVID-19 zapustil v različnih panogah avstrijskega gospodarstva. Videli smo, da sta bila najbolj prizadeti panogi »gostinstvo in hotelirstvo« ter »druge gospodarske storitve« (npr. posojanje delovne sile) - tako pri letnem prometu kot tudi pri številom zaposlenih. Hkrati pa smo videli tudi, da je največja finančna škoda nastala v drugi panogi, namreč v proizvodnji, ki je – po trgovini - drugo največja panoga v avstrijskem gospodarstvu.

V tem članku si bomo pogledali razvoj raznih industrij iz te panoge po »prvem šoku«. Koristimo podatke »Statistik Austria« za leta 2018-2022, ki so javno dostopni tukaj: https://www.statistik.at/statistiken (podatki za 2021 in 2022 še niso dokončni).

Proizvodnji sektor v Avstriji

Nad 26.000 podjetji tvori proizvodnji sektor v Avstriji. Skupno zaposlujejo nad 660.000 ljudi in ustvarijo letni promet okoli 200 mrd. EUR, torej približno četrtino prometa vseh podjetji v Avstriji skupaj. Tradicionalno najmočnejša panoga v proizvodnji je v Avstriji strojegradnja, sledijo ji - pred COVID-om (2019) - v tem zaporedju proizvodnja vozil in delov, p. hrane in krme, proizvodnja in obdelava kovin, p. kovinskih izdelkov, p. kemijskih izdelkov, p. električnih naprav, p. lesnih izdelkov, predelovanje mineralnih goriv, ter p. opreme za obdelavo podatkov.

V letu 2020 je skupni letni promet v proizvodnji upadel za več kot 15 mrd. EUR – od še 209,0 mrd. EUR v letu 2019 na 193,6 mrd. EUR v letu 2020 (-7%).

V letu 2021 vidimo nadvse drugo sliko, namreč prirastek, ki daleč presega nivo pred krizo, na pribl. 220mrd. EUR (+13%) – čeprav da so varnostni ukrepi glede COVID-19 veljali tudi v tem letu so se torej podjejta iz proizvodnje uspešno prilagodila na nove okoliščine. Tudi perspektiva za 2022 je obetavna – na voljo so trenutno mesečni podatki do maja 2022 – in v prvem četrtletju 2022 beležimo +20% do leta poprej.

Kako je po različnih panogah?

Različne industrije prispevajo v zelo različni meri do upada, ki smo ga videli za 2020 - na grobo lahko razlikujemo 3 skupine:

• Številne panoge je kriza 2020 močno prizadela (npr. celotni kovinski in avtomobilni sektor, pa tudi oblačila, usnje in čevlji ter tisk, kjer vidimo pogosto -10% in več). Hkrati pa se je promet v teh industrijah že 2021 dvignil nad nivo pred krizo. Sem sodi predvidoma tudi predelovanje mineralnih goriv (-36%), četudi tukaj dodelanih podatkov za 2021 še ni na voljo.

• Nekatere panoge – npr. hrana, pijače, farmacija – kažejo glede na izredne okoliščine v letu 2020 le majhne spremembe (do -3%) in tudi prirastek v letu 2021 ni posebno izrazit. Skoraj bi lahko rekli, da jih kriza ni prizadela.

• Tretja skupina – npr. lesni izdelki, kemijski izdelki, oprema za obdelavo podatkov – ne kažejo bistvenih sprememb v obdobju 2018-2020, vidimo pa veliki prirastek v letu 2021 (+25% in več).

V tem sklopu bi lahko še omenili kategorijo »proizvodnja drugega blaga«, ki izstopa prav zaradi tega, ker kaže v obeh letih ogromen prirastek (+30% oz. +37%). Tukaj najdemo širok nabor izdelkov, med drugim medicinske aparate, športno opremo ter kovance in nakit. Večina teh blagovnih skupin sledi trendom celotnega proizvodnega sektorja – tudi medicinski aparati (-5% v 2020 in +12% v 2021) – tako da je za omenjen prirastek skupine odgovorna pretežno ena dejavnost: proizvodnja kovancev in nakita (+168% v 2020 in +63% v 2021). Četudi je to na prvi pogled mogoče presenetljivo nam kaže pogled nazaj pa, da ta panoga cveti običajno v letih po gospodarskih krizah (zadnjič npr. 2011), upada pa tedaj, ko beležimo več let neprestane gospodarske rasti. Ob tem zanimivo: 2009-2011 je trajalo od krize do viška še dve leti, tokrat pa vidimo ta efekt že kakšno leto prej.

Kje ustvarijo podjetja svoj promet?

Avstrijsko gospodarstvo je v veliki meri usmerjeno na izvoz. To postane takoj jasno, če si si pogledamo promet podjetni, saj ustvarijo avstrijska proizvodna podjetja le pribl. 36% prometa v domači državi. 38% prometa ustvarijo v evro-zoni, preostalih 26% pa v vseh ostalih državah.

Ločeno po blagovnih skupinah je slika zelo raznolika. Le nekaj primerov:

• predelovanje mineralnih goriv in proizvodnja hrane ustvarijo večino prometa na domačen trgu (82% oz. 60%),
• proizvodnja vozil in delov ustvari 64% prometa v evro-zoni izven Avstrije,
• proizvodnja opreme za obdelavo podatkov in proizvodnja pijač pa vsaka ustvarjata več kot polovico prometa izven evro-zone (61. oz. 51%).

Opazno je pri tem tudi, da se ti deleži le malo spreminjajo iz leta v leto – pandemija COVID je sicer vplivala na celoten volumen prometa, ni pa merodajno spremenila čezmejnih gospodarskih poti. Dober znak za integriranost gospodarstva in za pomen mednarodnega gospodarskega sodelovanja.

Ob naslednji priliki si bomo pogledali, kako se je razvila blagovna menjava med Avstrijo in svetom – kdo so najpomembnejši poslovni partnerji – ter med Avstrijo in Slovenijo.