Blog

Trenutno se v Italiji razpravlja o modelu davka na presežne dobičke za banke, ki imajo koristi od zviševanja obrestnih mer s strani Evropske Centralne Banke (ECB). Osnutek tega modela je sprožil burne razprave tudi v Avstriji. Italijanska vlada je namreč odobrila uvedbo davka na "presežne dobičke" bank. S tem novim 40-odstotnim davkom želi vlada zbrati "več milijard" evrov in tako razbremeniti državljane, je za vlado pred nedavnim sporočil podpredsednik italijanske vlade in vodja stranke Lega, Matteo Salvini. Ukrep obdavčitve naj bi veljal za leto 2023.

 

Podobno razpravo je v Avstriji sprožila svobodnjaška stranka z zahtevo po davku na presežne dobičke, vendar so se nedavno za bančne državne ukrepe zavzeli tudi socialni demokrati, ne da bi neposredno zahtevali posebnega davka.

 

Gabriel Felbermayr, vodja Avstrijskega inštituta za ekonomske raziskave (WIFO), pravi, da banke po fazi slabih rezultatov ustvarjajo spet spodobne dobičke. Nekateri zato pozivajo k obdavčitvi presežnega dobička po italijanskem vzoru ter regulaciji obresti na varčevalne vloge strank. 

Po mnenju Felbermayrja bi davek na presežne dobičke le še povečal negotovost. "Če se lahko davek na dobiček za nepriljubljene sektorje (v tem primeru banke) kadar koli zviša v skladu z muhami dnevne politike, to izniči vso predvidljivost in uniči naložbeno ozračje," je še dodal šef Wifo. Možna regulacija obrestnih mer v Avstriji bi vrhu tega bila v nasprotju z bojem ECB proti inflaciji. 

 

Povsem drugačno mnenje zastopa Markus Marterbauer, podpredsednik avstrijskega Fiskalnega sveta, ki pravi, da omogoča trenutno zvišanje obrestnih mer ECB bankam ogromen prekomerni dobiček. 

„Če bi banke ta dobiček uporabile za povečanje lastniškega kapitala, bi nekaj pridobile. Toda banke tega ne počnejo prostovoljno. Politikom pa trenutno primanjkuje instrumentov, zato je potreben večji pritisk na banke“, je zaključil Matterbauer. 

 

Povzetek: avstrijsko prebivalstvo ima občutek, da se dobički bank „privatizirajo“ (pomeni, da jih banke obdržijo zase oz jih izplačajo delničarjem), izgube pa se „socializirajo“ (pomeni, da davkoplečavalci rešujejo banke iz lastnega žepa). Če avstrijska politika ne bo našla rešitve, potem bo v prihodnje težko najti družbeno-političnega kompromisa za primer reševanja bank z davčnim denarjem. Normalno je, da bodo tudi banke (podobno, kot vsak gospodarski sektor) zopet enkrat zašle v neko krizo. Vrhu tega se v Avstriji širi nezadovoljstvo, ker si marsikateri varčevalec stavi sledeče vprašanje: „Zakaj so varčevalne obrestne mere za varčevalce v Nemčiji bistveno višje kot v Avstriji? In to kljub temu, da je nemška inflacija nižja."

 

Politika bo morala najti ustrezne odgovore.