35 let SGZ - Gradimo mostove

Ob 35. obletnici obstoja SGZ je revija "Kärnten Regional" v aktualni številki (številka 2/2023) objavila članek, vreden branja. Članek smo za vas v prevedli v slovenščino.
Aktualna številka "Kärnten Regional" je dostopna tukaj: "Kärnten Regional" - številka 2/2023

 

Slovenska gospodarska zveza v Celovcu kot krovna organizacija gospodarstvenikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem opravlja pomembno stičišča na jugu Avstrije. Slovenska gospodarska zveza v Celovcu (SGZ) že od leta 1988, torej 35 let, aktivno podpira slovenske gospodarstvenike ter spodbuja povezave in izmenjave s podjetji v sosednjih državah.

 

"S partnerji iz Slovenije, Italije, Madžarske in Hrvaške imamo sklenjene dvostranske sporazume. Kadar člani, ki so dejavni v teh državah, potrebujejo pomoč, na primer informacije o tamkajšnjih pravnih razmerah in podobno, se lahko obrnejo na nas in pomagali jim bomo," pravi Benjamin Wakounig, ki je od leta 2006 predsednik SGZ.

 

Wakounig, ki sam prihaja iz Žitare vasi (Sittersdorf) in se je združenju pridružil kmalu po njegovi ustanovitvi, je leta 1995 napredoval na položaj predsednika nadzornega odbora. To funkcijo zdaj opravlja Andreas Urbas, direktorica zveze pa je Vesna Hodnik-Nikolić, MBA. SGZ deluje tudi kot uradni slovenski poslovni klub za Avstrijo in Južno Tirolsko, katerega cilj je krepitev čezmejnega gospodarskega sodelovanja z Republiko Slovenijo in regijo Alpe-Jadran. SGZ vzdržuje tudi močne vezi zlasti z Južno Tirolsko. "Smo graditelji mostov," pravi Wakounig.

SGZ ima zdaj 350 članov, ki zaposlujejo približno 30.000 ljudi. Izmenjava poteka tudi prek državnih meja: Približno 25.000 slovenskih delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo na Koroško in Štajersko, podpira gospodarski prostor. Hkrati ima približno 1.000 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo približno 10.000 ljudi, avstrijske deleže. Izmenjava torej poteka v obe smeri.

 

"Dobro poznamo celotno regijo Alpe-Jadran in smo močno zasidrani v vseh sektorjih. Ne glede na to, ali gre za obrtna podjetja, ki želijo prodreti na avstrijski trg ali obratno. Kulinarika je močno zastopana, prav tako tudi gradbeništvo. V številnih primerih gre za pravne in davčne informacije, ki jih potrebujejo naši člani," pojasnjuje Wakounig.

 

Benjamin Wakounig nas tudi spomni, da so bile v regiji po dveh svetovnih vojnah, ki sta tu besneli, dolgo časa namesto mostov mejne ograje. "Zato je še toliko bolj pomembno prenašati mir, razumeti jezike in kulture kot obogatitev, odpravljati ovire in živeti odprtost. To je tisto, za kar se je regija Alpe-Jadran vedno zavzemala: za odprtost, ki v prvi vrsti omogoča mednarodnost in uspeh," opozarja predsednik.

 

Odprtost, kot je pokazala pandemija koronavirusa, ki jo države vse prehitro omejijo z (ponovnim) postavljanjem meja. Evropska unija mora kot varuhinja evropske ideje to odprtost bolj spodbujati. "Zato je za nas pomembno tudi mladinsko delo. Mlada generacija razmišlja bolj mednarodno, digitalizacija tako ali tako deluje čezmejno," je prepričan Benjamin Wakounig.