Projekt MAJ: Nevarnosti umetne inteligence na Reki

Projekt MAJ: Nevarnosti umetne inteligence na Reki

14. in 15. novembra je na Reki potekal tretji Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI) in digitalizacije, razpravljali o nevarnostih uporabe UI ter navezovali dragocene stike. Iz Koroške so se srečanja udeležili dijaki in dijakinje Dvojezične trgovske akademije (HAK/TAK) in Slovenske gimnazije (SLOG).

Prvi dan se je začel z udeležbo na prireditvi ZGK (Zamejska gospodarska koordinacija) z naslovom »Ekonomski dejavniki slovenskega jezika – jezik manjšine ali jezik dodane vrednosti?«. Dijaki so ob tem dragocenem predavanju lahko razpravljali o pomembnosti krepitve slovenščine in se naučili, katere prednosti prinaša znanje jezika za bodoče poslovne priložnosti. Nagovore so imeli:

• Silvester Kmetić, namestnik predsednice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem
• Lucija  Vupora,  organizatorica  konference in predsednica Združenja za gospodarstvo Rast
• Uroš Prikl, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije
• Vesna Humar, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 
• Liljana Figar, Veleposlaništvo RS v Zagrebu
• Alessandra Ban, Upravni oddelek za turizem, podjetništvo in ruralni razvoj Primorsko-goranske županije
• Tibor Varga, Savjet za nacionalne manjine Republike Hrvaške

Prvi vsebinski del je zaznamovala predstavitev raziskave dr. Vladimirja Huzjana (HAZU, Zavod za znanstveno delo v Varaždinu) z naslovom »Koliko dijaki varaždinskih srednjih šol poznajo Slovenijo?«.Avtor je predstavil zanimive rezultate anket med dijaki ter odprl razpravo o pomenu čezmejne kulturne in izobraževalne izmenjave. Razprava, ki je sledila, je izpostavila potrebo po večjem sodelovanju šol ter pripravi programov, ki mladim na Hrvaškem približajo Slovenijo, njen jezik in kulturo.

Ekonomski položaj slovenskega jezika in izzivi v zamejstvu

V panelu sta sodelovala:

• izr. prof. dr. Barbara Riman, Inštitut za narodnostna vprašanja
• mag. Dušan Tomažič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, urednik in voditelj oddaje Rojaki

Razprava je odprla številne teme: gospodarska vrednost slovenščine, njena prisotnost v izobraževanju, vloga medijev ter ključne priložnosti za krepitev dvojezičnosti. Govorci so poudarili pomen trajnostne podpore slovenski skupnosti in ustvarjanje priložnosti, ki motivirajo mlade za ohranjanje jezika.

Slovenski jezik kot dodana vrednost gospodarstvu

Drugi panel se je osredotočil na povezovanje jezikovne politike in gospodarstva, pri čemer so govorci izpostavili praktične primere, potrebe podjetij in pomen slovenskega jezika v čezmejnem poslovanju.

Sodelovali so:

• dr. Klement LAH, FF Reka
• ddr. Marian Wakounig, predstavnik Slovenskega gospodarskega foruma Dunaj, Avstrija

V ospredju so bili pogledi na to, kako dvojezičnost krepi poslovno konkurenčnost, olajša čezmejno sodelovanje ter omogoča uspešnejši razvoj skupnih gospodarskih projektov.

Na zadnjem panelu so bili prisotni predstavniki vseh štirih zamejskih organizacij:

• Ingrid Scozzai SDGZ Trst
• Tamaš Kovač, Porabje
• Lucija Vupora, RAST Hrvaška
• Roman Roblek, SGZ

Predstavili so svoje izkušnje ter izpostavili pomen slovenskega jezika v zamejstvu in širše v gospodarstvu.

Z zaključki  so se oblikovale smernice za nadaljnje korake: krepitev sodelovanja organizacij, večje vključevanje mladih v gospodarske in jezikovne programe ter oblikovanje konkretnih projektov, ki bodo povezovali slovensko skupnost, raziskovalne ustanove in podjetja.

Posvet na Reki je znova pokazal, kako pomembno je sistematično delo na področju slovenskega jezika, identitete in gospodarskega sodelovanja v zamejstvu. Slovenci na Hrvaškem, v Avstriji, v Porabju in Italiji oblikujemo povezano, aktivno skupnost, ki si s skupnimi projekti, znanjem in dialogom utira pot v prihodnost.

Moderacija: Boštjan KLUN

Za SGZ so se konference udeležili Roman Roblek, Katarina Wakounig in Daniel Gallob.

Popoldne je predsednica RAST – Združenje za gospodarstvo, Lucija Vupora, vodila zelo pomembno delavnico na temo »Nevarnosti in izzivi umetne inteligence«, pri kateri so dijaki s kreativnostjo razpravljali in predstavili ideje, kateri ukrepi so potrebni za izogibanje izzivom ter za varno uporabo umetne inteligence. Ukvarjali so se tudi s poklici, ki so ogroženi zaradi rasti in razvoja umetne inteligence.

Naslednji dan so se dijaki odpravili v Mestno knjižnico Reka, ki je bila pred kratkim na novo obnovljena in opremljena z najnovejšo tehnologijo. Knjižnica poleg raznovrstnih knjig nudi prostor za muziciranje in snemanje glasbe ter podcastov, priložnosti za skupne namizne igre ter konzole za videoigre. Poleg tega se tam nahajajo tudi VR-očala, s katerimi se lahko potopiš v fiktivno resničnost. Dijaki so imeli veliko zabave pri branju knjig, uporabi VR-očal in igranju videoiger!

S tem se je zaključil še en MAJ, kjer so dijaki prejeli zanimive informacije ter napotke za nadaljnje življenje. Se vidimo čez dva tedna na Bledu!