Stomilijonska injekcija SID banke in EIF za srednja in mala podjetja

Srednjim in majhnim slovenskim podjetjem, ki potrebujejo svež kapital, se odslej odpirajo nove možnosti s 100-milijonskim investicijskim programom, ki sta ga vzpostavila SID banka in Evropski investicijski sklad (EIF).

Pogodbo za že tretji slovenski projekt z jamstvom Junckerjevega naložbenega načrta za strateške naložbe (EFSI) sta ob robu ljubljanske konference »Nov naložbeni zagon« podpisala predsednik uprave SID Sibil Svilan in generalni direktor EIF Pier Luigi Gilibert.

Obe strani bosta v program prispevali po 50 milijonov evrov, s tem denarjem pa bi nato prek skladov zasebnega kapitala in soinvestiranja podprli lastniško financiranje slovenskih inovativnih in hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij (mid cap) z do tri tisoč zaposlenimi.

»Za tisto, kar je za Slovenijo najbolj pomembno, pokrivanje tržne vrzeli z lastniškim financiranjem, bomo z EIF vzpostavili slovenski naložbeni program za kapitalsko rast podjetij, ki je prvi tak program z jamstvom EFSI pri nas. EIF bo v sodelovanju s SID banko izvajal mobilizacijo zasebnih lastniških vlaganj v slovenska podjetja in s podporo njihove rasti in internacionalizaciji skušal omogočiti njihovo trajnostno rast. Ta program je pomemben mejnik za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji in za podporo slovenskim podjetjem, ki so potrebna zasebnega kapitala,« pravi Svilan.

Namen projekta je spodbuditi upravitelje naložbenih skladov k vlaganjem pri nas, naložbeni načrt pa prav tako naslavlja pomanjkanje alternativnih virov financiranja, na kar evropska komisija Sloveniji že dlje časa opozarja tudi v okviru t. i. evropskega semestra.

Posojilo EIB Darsu

Ob robu skupne konference Evropske investicijske banke (EIB), predstavništva evropske komisije v Sloveniji in Banke Slovenije je EIB z Darsom podpisala tudi pogodbo v vrednosti 51 milijonov evrov za nakup in uvedbo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila na slovenskih avtocestah.

To bo tudi prva neposredna transakcija iz EIB v Slovenijo iz Junckerjevega naložbenega načrta, Dars pa bo s to naložbo zdajšnje fizične cestninske postaje lahko zamenjal z infrastrukturo za digitalno cestninjenje na daljavo. EIB je sicer doslej Darsu posodila že 1,5 milijarde evrov, predvsem za gradnjo in vzdrževanje avtocest.

Vir:

http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/...