Blog

Te dni smo v časopisih prebrali vest, da je v 92. letu umrl raziskovalec prihodnosti (Zukunftsforscher) John Naisbitt, ki je zadnja leta živel na Dunaju in ob Vrbskem jezeru.

Ko mi je prijatelj v sredini 80. let podaril knjigo „Megatrends“ Johna Naisbitta, sem jo z velikim zanimajem prebral in kasneje pogosto segal po njej. Avtor je že takrat z zelo prepričljivimi podatki dokazoval, da se človeštvo nahaja v ireverzibilnih procesih sprememb. Opozarjal je, da se tistim, ki jih bodo spoznali in pri svojem delu upoštevali mega spremembe, odpirajo velike možnosti. Opisuje, katere industrijske panoge se bodo razvijale in katere propadale. Nakazuje pa tudi, kako se bo spremenilo naše delovno okolje in življenje.

Naisbitt je v knjigi opisal osem tako imenovanih megatrendov:

• od industrijske do informacijske družbe
• čim bolj je razvita tehnologija, tem večja je potreba po medčloveških kontaktih
• od gospodarstva posameznih držav do svetovnega gospodarstva
• od kratkoročnega do dolgoročnega načrtovanja
• od centralizacije do decentralizacije                                                   
• od močne države do samopomoči državljanov
• od hierarhičnih struktur do vsestranskega povezovanja in medsebojne odvisnosti

Njegov prvenec je izšel v 57 državah. V 90. letih je Naisbitt usmeril svoj fokus v Azijo, posebej na Kitajsko. Ustanovil je Naisbitt China Institute, predaval na univerzi v Tianjinu (Tianjin University) in spremljal socialno, kulturno in ekonomsko transformacijo Kitajske. Leta 2009 sta John Naisbitt in njegova žena Doris  izdala knjigo „China’s Megatrends“. V knjigi sta opisala osem stebrov, na katerih temelji razvoj Kitajske -  države, ki se je v zgolj 30 letih prelevila iz revne, zastarele družbe v močno svetovno gospodarsko silo.

Zgodovina Združenega kraljestva in Kitajske nam služi kot izvrsten primer nenehnega in dolgoročno nepredvidljivega razvoja. Velika Britanija je pred 200 leti imela bistveno večjo vlogo na mednarodni ravni kot Kitajska. S trgovanjem opija na Daljnji vzhod ni le zasvojila 40 milijonov Kitajcev, temveč ob grožnji zaustavitve teh poslov napadla Kitajsko in sprožila opijsko vojno (1840-1842). Posledično si je Velika Britanija prisvojila Hongkong, ki je spet postal del Kitajske šele leta 1997. Glede na takratno situacijo si nihče še sanjal ni, da se bo razmerje sil v 21. stoletju tako epohalno spremenilo v korist Kitajske.

Kaj nas uči ta razvoj? Nič ni dokočno. Vse je v stalnem gibanju, spremembe so del realnosti.

Predvsem si moramo to zapomniti  gospodarstveniki.

John Naisbitt je eden tistih pionirjev, od katerega se moramo tudi po njegovi smrti vsi učiti.