Projekt "Gospodarstvo skozi čas" zaključen

Objavljeno:
Slika: Projekt

V februarju 2022 je Slovenska gospodarska zveza izvajala projekt »Gospodarstvo skozi čas«. Namen projekta je bilo spoznavanje razvoja družbe in gospodarstva v luči političnih sprememb v preteklem stoletju – od koroškega plebiscita do skupnega članstva Avstrije in Slovenije v evropski uniji. V trilogiji webinarjev smo si pogledali razvoj treh zelo različnih regij na stičiščih nemškega, slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora: Koroška, Južna Tirolska in Trst.


Koroška

Prvi del trilogije je potekal pod naslovom »Koroška | Kärnten - Meja kot izziv | Herausforderung: Grenze« in se je posvetil vprašanjem, kakšne posledice je imela - tedaj nova – meja, ki je po 1920 ločila skupni življenjski in gospodarski prostor, ki je bil pred tem stoletja dolgo tesno povezan in kakšna je bila pot do situacije, ki jo živimo danes. O zgodovinskem ozadju in gospodarskem razvoju je predaval prof. Werner Drobesch s Celovške univerze. Pristop podjetji iz različnih branž in narodnih skupnosti so orisali v nadaljevanju tri člani SGZ: Dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je z 170 leti najstarejšo podjetje koroških Slovencev in tudi najstarejša tiskane na Koroškem, Lucijan Perger, direktor Perger 1757 d.o.o., ki se sklicuje na nad 250 let družinske tradicije in ima danes sedež v Slovenj Gradcu in Niki Riegler, direktor in lastnik pivovarne Hirter, eno najstarejših podjetji v Avstriji.


Južna Tirolska

V drugem delu trilogije pod naslovom »Južna Tirolska | Südtirol - Tradicija solidarnosti | Tradition: Solidarität« smo si pogledali razvoj pri naših sosedih na zahodu, od strateškega pomena Južne Tirolske za Italijo in pojma »Alto Adige« čez aneksijo in italijanizacijo v 20ih in 30ih letih tja do boja za avtonomijo in današnjo Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino. Dr. Michl Ebner, predsednik IHK Bozen je v svoji pozdravnih besedah povzel gospodarsko stanje, Dr. Georg Grote, raziskovalec na EURAC Bozen pa se je posvetil zgodovinskem pregledu in političnem ozadju. Dr. Hansjörg Telfser je predstavil razvoj podjetja za pridobivanja marmorja v Vinschgauu, Laaser Marmor. Kamen iz Južne Tirolske se je v 19. stoletju uporabljal tudi na Dunaju in medtem ko je dejavnost v prvi polovici 20. stoletja skorajda zamrla se danes koristi po celem svetu. Krog predavateljev je zaključil Florian Hellweger, direktor planšarije Drei Zinnen. Planšarija je organizirana kot zadruga in deluje že 140 let uspešno na ta način.


Trst

Tretji del trilogije pod naslovom »Trst | Triest - Pristanišče priložnosti | Möglichkeit: Hafen« nas je vodil do Jadranskega morja in pomena pristanišča kot vrata v svet. Tukaj, na stičišču slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, ki ima z mestom Trst tudi tesno zgodovinsko povezavo z Avstrijo, smo si pogledali potenciale, ki ga prinaša lega mesta in izzive, ki so nastali z nastankom meje med mestom in zaledjem. Zgodovinski razvoj je predstavil dr. Boruta Klabjan, profesor na ZRS Koper – od izbora ustrezne lokacije za pristanišče ob Jadranu tja do večkratnega prestavljanja meja v prvi polovici 20. stoletja, kar je vodilo do številčno velike slovenske manjšine na ozemlju današnje Italije. Gospodarske aktivnosti slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in Goriškem od 50ih let do danes je predstavil dr. Igor Guardiancich, raziskovalec na univerzi v Padovi. Konkretnem primer iz gospodarstva – pražarne kave - je predstavil predsednik Združenja tržaških podjetnikov v kavnem sektorju, Fabrizio Polojaz, ki je v svojem prispevku tudi izpostavil priložnosti, ki jih je prinašala lega mesta ob morju in blizu meje z bivšo Jugoslavijo, npr. za trgovino na drobno. Vlogo, razvoj, današnje potenciale in nove projekte pristanišča Trst je predstavil pomorski agent Igor Filipcic. Pri tem je razložil tudi o logističnih zmogljivosti današnjih terminalov, vlogo, ki jo igrajo pristanišča na severnem Jadranu (npr. Trst, Koper in Reka) v globali sliki in njihov pomen za srednjeevropski prostor.

 

Vsi posnetki so vam na voljo TUKAJ.

Tako smo zaključili trilogijo »Gospodarstvo skozi čas«, ki se je je udeležilo v živo nad 100 oseb, po socialnih medijih pa smo z vsebinami dosegli daleč nad tisoč oseb.

Spoznali smo izzive in priložnosti, ki so ljudem nastale iz političnih potresov 20. stoletja. Slišali smo tudi za pomembno vlogo, ki jo je igralo čezmejno gospodarsko sodelovanje za okrevanje v tej naši regiji. Videli smo tudi, da so današnji dobri sosedski odnosi med narodi in državami, ki smo jih tako vajeni, izjema v zgodovini, ne standard. So težko zasluženi in niso samoumevni – kot nam to kažejo ravno razvoji zadnjih tednov. Tega se je treba zavedati. Vedno.

Hvala lepa vsem udeležencem za sodelovanje.