Obisk predsednice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem

Objavljeno:
Slika: Gospa Barbara Riman na obisku na avstrijskem Koroškem
Gospa Barbara Riman na obisku na avstrijskem Koroškem
Slika: Gospa Barbara Riman na obisku na avstrijskem Koroškem
Gospa Barbara Riman na obisku na avstrijskem Koroškem
Slika: Gospa Barbara Riman na obisku na avstrijskem Koroškem
Gospa Barbara Riman na obisku na avstrijskem Koroškem

Na delovnem obisku je bila dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, katerega  namen je bilo priprava sodelovanja pri projektu M.A.J. – Mreža Alpe Jadran 2020 ter druge možnosti sodelovanja. 

Dr. Barbara Riman si je najprej ogledala Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu. G. Mag. phil. Adrian Ciomaga nam je predstavil delovanje knjižnice od ustanovitve leta 1927 do današnjega delovanja. Trenutno knjižnica hrani okoli 145.000 knjig, zemljevidov, notnega gradiva, zvočnih in videokaset, zgoščenk itd. ter okoli 500 naslovov periodičnih publikacij; je druga največja knjižnica na avstrijskem Koroškem in obenem največja knjižnica s slovenskim gradivom v Avstriji. Več o knjižnici.

Pod vodstvom poslovodje in ravnatelja Mag. Jožeta Blajsa smo si z velikim zanimanjem ogledali prostore in aktivnosti v dvojezičnem vrtcu Sonce in Mladinskem domu.  Več.

Delovni obisk smo zaključili s konkretnimi načrti za prihodnje leto. Eden izmed dogodkov projekta M.A.J. bo septembru 2020 na Reki, kjer bo osrednja tema jezik in gospodarstvo, torej kakšno vlogo in pomen  ima poznavanja jezikov sosednjih držav za gospodarsko sodelovanje.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obstaja od leta 1992 in trenutno ima vključenih 15 slovenskih društev na različnih krajih današnje Hrvaške. Največ slovenskih društev je v Istri. Najstarejše društvo, ki deluje v Zagrebu pa je letos praznovalo 90 let neprekinjenega obstoja.

Dr. Barbara Riman je srečanje povzela: »Sodelovanje s SGZ-jem in tudi z drugimi slovenskimi krovnimi društvi v Avstriji je izjemno pomembno, saj povezovanje med Slovenci v sosednjih državah pomeni boljše sodelovanje in prenos dobrih praks. Pomembno je skupno reševanje težav, saj si med seboj lahko pomagamo oz. vsaj poskušamo razumeti s kakšnimi težavami se soočamo in samo skupaj lahko naredimo akcijski načrt za ohranjanje slovenskega jezika in kulture.«