Pogosta vprašanja

  1. Sem slovenski frizer in so me povabili, da sodelujem kot oficialni frizer pri tekmovanju za „Miss Koroška“. V Sloveniji sem registriran kot samostojni podjetnik – frizer. Ali lahko opravim to storitev?
    Da, lahko opravite te storitve, tekmovanje traja samo kratek čas. Prosti pretok storitev pomeni, da je podjetnik na osnovi svoje kvalifikacije, ki jo je pridobil v matični državi, upravičen, da začasno opravlja storitve v drugi državi članici Evropske Unije.
     
  2. Kot slovenski frizer sem pri tekmovanju za „Miss Koroška“ v Avstriji spoznal številne navdušene stranke, katere bi zdaj dnevno obiskal in jim ponujal svoje storitve. Stanujem tik za mejo v Sloveniji. Je to dopustno?
    Če želite opravljati svoje storitve dnevno v Avstriji, gre za stalno opravljanje storitev v drugi državni članici. Ne gre torej za občasno opravljanje, ampak je dejavnost redna in se opravlja kontinuirano. To pomeni, da ne gre za začasno opravljanje storitev in boste morali prijaviti Vašo dejavnost pri obrtnih oblasteh v Avstriji in pridobiti avstrijsko dovoljenje za opravljanje frizerskih storitev.
     
  3. Sem slovenski pečar in moram za avstrijsko stranko izdelati in postaviti lončeno peč.
    Gre za začasno opravljanje storitev, h kateri ste upravičeni. Izdelava peči pa je v Avstriji reguliran poklic. Pri reguliranih poklicih je potrebno pridobiti poklicno kvalifikacijo v skladu z avstrijkim obrtnim redom. To pomeni, da morate Vašo poklicno kvalifikacijo, ki ste jo pridobili v Sloveniji, predložiti avstrijskemu ministrstvu za gospodarstvo in delo, ki jo bo z odločbo priznalo tudi za teritorij Avstrije. To priznanje morate pridobiti pred začetkom opravljanja storitev v Avstriji in bo nato veljala za Vaše celotno delovanje v prihodnosti.
     
  4. Sem slovenski mizar in sem izdelal za svojo stranko na Koroškem leseno kuhinjo, ki jo želim dobaviti in zmontirati. Je to dopustno?
    Da, gre za začasno opravljanje storitve.
    Mizarstvo v Avstriji tudi ni reguliran poklic, reguliran je le poklic vgrajevanja stavbnega pohištva, tako da tudi ne potrebujete predhodnega priznanje Vaše kvalifikacije s strani avstrijskega ministrstva za gospodarstvo in delo.
     
  5. Kot slovenski tesarski mojster moram za avstrijsko stranko izdelati in postaviti ostrešje. Zato potrebujem pomoč svojih delavcev. Svojo dejavnost opravljam v Sloveniji že več kot 5 let.
    Postavljanje ostrešij je v Avstriji reguliran poklic in je zaradi tega potrebno, da pred začetkom storitve pridobite priznanje Vaše kvalifikacije od avstrijskega ministrstva za gospodarstvo in delo. Po prejetju odločbe ste načelno upravičeni, da kot samostojni podjetnik začnete s postavitvijo ostrešja.
    Jasno pa je, da je to možno samo z Vašimi delavci. Načelno obsega pravica do prostega pretoka storitev tudi pravico, da te storitve opravljate s svojimi delavci. Razlikovati pa je treba med liberaliziranimi in sensibilnimi sektorji. V liberaliziranih sektorjih ni potrebno nobenega posebnega dovoljenja, ampak zaradi evidentiranja napotenih delavcev je potrebno le potrdilo o napotitvi.
    Postavljanje ostrešij pa spada tudi v sektor gradbeništva in sorodnih dejavnosti (NACE-koda 45.1 – 4). Te dejavnosti spadajo k „sensibilnim sektorjem“, pri katerih pa ne zadostuje potrdilo o napotitvi delavcev, ampak je potrebno še dovoljenje za napotitev. V Avstriji pa ne zadostuje niti dovoljenje za napotitev, ampak je potrebno pridobiti delovno dovoljenje. Glede na to, da so delovna dovoljenja omejena s kontingenti, bo pridobitev takšnega dovoljenja vprašljiva.
     
  6. Kaj so sensibilni sektorji?
    Avstrija je iztržila ob pristopu 10 novih članic k Evropski Uniji prehodno obdobje, ki velja tudi v razmerju do Slovenije. Če želi tuji podjetnik z lastnimi delavci opraviti v Avstriji začasno storitev, v nekaterih sektorjih ne zadostuje enostavno potrdilo o napotitvi, ampak je potrebno pridobiti dovoljenje za napotitev. Avstrijski zavod za delo (AMS) mora napotitev takšnih delavcev dovoliti, potrdilo o napotitvi, torej enostavna prijava delavcev, ne zadostuje. Sensibilni sektorji so:


    Za gradbeništvo pa ne velja niti dovoljenje o napotitvi, ampak je potrebno pridobiti delovno dovoljenje.
    Omejitve veljajo do 30.4.2009. Možno je podaljšanje za največ dve leti, če Avstrija dokaže, da bi lahko prišlo do občutnih motenj in do ogrožanja avstrijskega delovnega trga in da je zaradi tega potrebno podaljšanje prehodnega obdobja. Najkasneje od 01.05.2011 dalje pa velja tudi v razmerju do Slovenije neomejeni prosti pretok storitev.
     
    • storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov
    • obdelava naravnega kamna
    • proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
    • gradbeništvo s sorodnimi branžami
    • poizvedovalne aktivnosti in varovanje
    • čiščenje objektov in opreme
    • nega na domu
    • socialno varstvo brez nastanitve
  7. Kaj je potrdilo o napotitvi?
    Gre za obvestilo o napotitvi delavcev podjetja, ki ima svoj sedež v drugi članici in ki želi opraviti začasno storitev v Avstriji. Če torej slovenski podjetnik z lastnimi delavci želi začasno opraviti storitev v Avstriji in če gre za storitev v liberaliziranih segmentih, zadostuje, da avstrijskemu zavodu za delo (AMS) sporoči napotitev svojih delavcev. Potrdilo o napotitvi velja za celotno dobo napotitve. Pogoj pa je, da je tuji delavec v državi, kjer ima podjetje svoj sedež, v rednem in stalnem neposrednem delovnem razmerju do delodajalca, ki ga napoti.
     
  8. Kaj je dovoljenje o napotitvi?
    V sensibilnih sektorjih ne zadostuje potrdilo o napotitvi, ampak je potrebno dovoljenje za napotitev. Dovoljenje za napotitev delavcev izda Zavod za delo v Avstriji za dobo največ 4 mesecev. Zahtevo vloži avstrijski naročnik pri regionalni enoti Zavoda za delo (AMS), ki je pristojen za tisti kraj, kjer se bo storitev opravila.
     
  9. Smo slovensko podjetje, ki se ukvarja s fasaderskimi deli in z izdelavo in montažo fasad iz aluminija. Za avstrijskega kupca smo izdelali fasade iz aluminija in bi jih želeli montirati. Potrebujemu 15 delavcev, ki bi jih napotili na delo za dobo enega tedna. Posamezne dele fasade bomo privili na gradbeno konstrukcijo. Je to dopustno?
    Lahko bi bili mnenja, da gre za proizvodnjo kovinskih konstrukcij oz. za dejavnost, ki je sorodna gradbeništvu in bi zaradi tega za napotene delavce potrebovali dovoljenje o napotitvi oz. delovno dovoljenje. Lahko pa bi tudi zastopali mnenje, da gre za dobavo blaga in da je montaža le podrejena storitev. V ospredju je naročilo blaga, izdelava fasadnih elementov in montaža je v primerjavi z izdelavo le nekaj podrejenega. Montažne storitve, ki so v povezavi z dobavo blaga in ki so glede na obseg podrejene, niso omejene s pravili o pretoku storitev, ampak spadajo v segment prostega pretoka blaga. Če smo torej mnenja, da gre pri privijanju aluminijske fasade le za podrejeno montažno storitev, je treba upoštevati pravila o prostem pretoku blaga in ne pravila o prostem pretoku storitev. Pri prostem pretoku blaga pa ni nobenih omejitev v razmerju med Avstrijo in Slovenijo in je zaradi tega takšna storitev dopustna.
     
  10. Sem slovenski dimnikar in bi želel 2 do 3 krat na leto opraviti svoje storitve pri znancu v Avstriji.
    To ni dopustno, dejavnost dimnikarjev sploh ni mogoče opravljiti preko meja.